Mala gozdna učna pot, Jesenov drevored in sekvoje

Mala gozdna učna pot je bila zasnovana leta 1996 in zajema 29 eksotičnih dreves. Najbolj zaslužna za izvedbo je Maja Šenk Zidar, ki si je postavitev učne poti izbrala za diplomsko nalogo. Pot se začne pri turistični poslovalnici v Preddvoru, vodi mimo Slančeve vile, kjer zavije desno v gozd, ki sega do glavne ceste. Učna pot se nadaljuje mimo bivše trgovine Hrib proti gradu, nato se vije skozi Jesenov drevored (drevored mladoporočencev) do ceste, ki vodi v Potoče in zavije nazaj proti hotelu Bor; za hotelom se nadaljuje ob jezeru Črnava in po makedamski poti mimo strelišča v Dragi, zavije čez most do Nove vasi, kjer se tudi konča. Hojo lahko nadaljujete proti Preddvoru ali pa se vrnete po isti poti nazaj.

Sama pot je dolga 2,5 km. Ogled traja približno uro in petnajst minut, približno dvajset minut pa potrebujemo za vrnitev do izhodišča. Pot sicer ni težko prehodna, kljub temu pa priporočamo športno obutev. Tu lahko najdete pretežno drevesne vrste, ki pri nas niso samonikle, saj je domovina večine dreves Severna Amerika. Ta drevesa so del nekdanjega grajskega parka Gradu Hrib, ki pa se na žalost ni popolnoma ohranil.

Jesenov drevored si lahko ogledate pri jezeru Črnava ob Gradu Hrib, značilno zanj pa je, da se mu veje na vrhu prepletajo. Drevored je bil sprva sestavljen samo iz belega jesena, tokom časa pa so se vmes zarasle tudi druge drevesne vrste (lipa, gaber...). Beli ameriški jesen je sicer razširjen v Severni Ameriki in na vlažnih tleh zraste do 40 m. Listi so do 30 cm dolgi, cvetovi se pojavijo pred listi.

 

 

Če gresta mladoporočenca skozi ta drevored, jima je zajamčena 50-letna zvestoba, kar izhaja iz naslednje pripovedke:

Nekoč je na gradu Hrib služboval vrtnar, ki se je zaljubil v grajsko gospodično. Zaradi stanovske razlike je ta ljubezen veljala za prepovedano, zato jima je preostalo le skrivno sestajanje pred gradom v drevoredu. Ker so le drevesa imela razumevanje za njuno ljubezen, so prepletla svoje veje tako, da sta ostala skrita očem. Ko je grajska gospa začutila moč njune ljubezni, je dovolila poroko. Zakon je bil srečen in je trajal 50 let, dokler ona ni umrla. Zato danes drevored jamči mladoporočencema 50 let zvestobe.

Med najbolj znamenita drevesa spadajo orjaške sekvoje in še nekaj drugih iglavcev ter listavcev. Ker sekvoje niso značilne za naše okolje, je njihova visoka in elegantna drža občudovana s strani domačinov in tudi turistov, že več kot sto let. Drevo je sicer značilno za območje Kalifornije, a so ga na začetku devetnajstega stoletja pomembnejši Evropejci začeli vključevati v prestižne parkovne celice, katerih ostanke lahko občudujemo še danes. Nasad sekvoj v Preddvoru je nastal v času, ko je bilo vključevanje sekvoj v življenjske ekosisteme po Evropi v modi: točna letnica, ki se nanaša na nasad, je 1840; po ustnem izročilu naj bi jih zasadil eden izmed lastnikov Gradu Hrib iz prejšnjega stoletja, Gilbert Fuchs.

 

Sekvoje v Preddvoru so precej nižje od sekvoj velikank v Ameriki. Orjakinje rastejo na začetku parkirišča hotela Bor, kjer se nahaja park gradu Hrib in znotraj katerega lahko mimoidoči občudujejo tudi druga drevesa. Na obstanek preddvorskih sekvoj še danes močno vplivata ugodna klima v zaledju gorskih verig in dovolj velika količina dežja. Sekvoje so pri nas zakonsko zaščitene. Ta vrsta dreves spada v rod visokih dreves, ki pogosto dosežejo zelo visoko starost - tudi do štiri tisoč let v predelih od koder izvirajo, pri nas pa le malo več kot stoletje in pol. Mogočne veje in krošnje sekvojam omogočajo, da vpijajo vlago tudi iz ozračja, tako da drevesu ni potrebno transportirati vse potrebne vode iz korenin.

 

Del gozdne učne poti vodi še skozi gojen gozd, ki ga sestavljajo pretežno smreke in jelke ter toploljubni črni gabri. Drevesa so označena z lesenimi tablicami, na katerih je napisano slovensko in latinsko ime drevesa ter zaporedna številka, po kateri se orientiramo na poti.

 

 

 

Če je le mogoče, se sprehodite po gozdni učni poti v vseh letnih časih. Spomladi boste začutili, kako prihaja v okolico novo življenje, kako se narava odeva v nežne zelene barve in se za kratek čas zbudi podrast. Poleti boste v gozdu našli hlad in poslušali šelestenje listov v krošnjah visokih dreves. Jeseni lahko občudujete nešteto barv listja sredi vedno zelenih iglavcev. Pozimi, ko so drevesa pokrita s snegom, pa je sprehod skozi gozd naravnost pravljičen..